Splošno gospodarsko okolje v Sloveniji

V letu 2011 je evropska dolžniška kriza dosegla nove razsežnosti. Zaupanje investitorjev in potrošnikov je proti koncu leta zato hitro upadlo, z njim pa tudi mednarodna menjava. Slovensko gospodarstvo je okrevalo počasi in negotovo. Pogoji financiranja podjetij in razmere na trgu dela so se zaostrili, kriza gradbeništva se je samo še poglobila. Na podlagi prve objave Statističnega Urada Republike Slovenije je rast realnega BDP v letu 2011 upadla za 0,2 odstotka. To predstavlja za kar 1,6-odstotne točke nižjo rast v primerjavi z evroobmočjem in za ravno toliko nižjo rast v primerjavi s predhodnim letom. Inflacijski pritiski so ob nizki gospodarski aktivnosti ostali zanemarljivi (1,8-odstotna inflacija). Slovenski BDP, merjen v tekočih cenah, je znašal dobrih 35,6 milijarde evrov in se glede na predhodne leto ni opazneje spremenil.

Kljub zaostrovanju razmer v mednarodnem okolju je k rasti slovenskega gospodarstva v letu 2011 (merjeno kot prispevek k rasti obsega BDP) s slabima dvema odstotkoma največ prispevala prav mednarodna menjava. A v večini držav Evropske unije se je izvoz krepil hitreje kot v Sloveniji, kar kaže na upadanje slovenske izvozne konkurenčnosti. Zabeleženo 6,8-odstotno rast izvoza je spodbudilo predvsem povpraševanje držav Evropske unije, medtem ko je povpraševanje drugih držav ostalo skromno. K nominalni rasti izvoza v Evropsko unijo je največ prispeval izvoz električnih strojev in naprav, železa in jekla ter industrijskih strojev za splošno uporabo. Do konca leta je primanjkljaj v tekočem računu plačilne bilance blizu enega odstotka ostal relativno nizek.

Domača potrošnja je ponovno upadla in sicer za 1,6 odstotka. Medtem ko je končna potrošnja stagnirala, so investicije v osnovna sredstva zabeležile kar 10,7-odstoten upad. Vzrok za tako dinamiko investiranja lahko v večji meri pripišemo zaostrenim razmeram v gradbeništvu. Močno so namreč upadle investicije v zgradbe in objekte, investicije v opremo in stroje pa so stagnirale. Potrošnja gospodinjstev je ostala na ravni preteklega leta, vendar je v njeni strukturi opaziti zmanjševanje deleža porabe za trajne dobrine. Za 0,9 odstotka je, po mnogih letih rasti, upadla tudi potrošnja države, pri tem pa se je delež izdatkov za podporo socialne varnosti opazno povečal.

Upadanje števila zaposlenih se je nadaljevalo v manjšem obsegu kot v predhodnih dveh letih. Največji padec so ponovno zabeležili gradbeništvo, predelovalna dejavnost in sektorji tradicionalnih tržnih storitev. Povprečno letno število registriranih brezposelnih je znašalo blizu 111 tisoč, kar je skoraj 10 odstotkov več v primerjavi s predhodnim letom. Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti je znašala 11,8 odstotka, po anketi delovne sile pa 8,1 odstotka.

Evropske medbančne obrestne mere so ostale na rekordno nizkih ravneh, vendar do oživljanja kreditne aktivnosti v Sloveniji kljub temu ni prišlo. Posojila nefinančnim družbam so se znižala predvsem zaradi njihovega manjšega povpraševanja, a je vse več razlogov za znižanje tudi na ponudbeni strani. Pogoji financiranja so se zaradi splošne negotovosti in že obstoječe zadolženosti podjetij zaostrili. Kakovost bančne aktive slovenskih bank je predvsem zaradi izpostavljenosti gradbenemu sektorju še slabša, saj so bile banke primorane povečati obseg dodatnih oslabitev in rezervacij.

Položaj v slovenskih javnih financah se tudi v letu 2011 ni izboljšal. Po zadnji napovedi Ministrstva za finance je proračunski primanjkljaj ob koncu leta znašal 5,5 odstotka, dolg pa 45,1 odstotka BDP. Čeprav je Slovenija ena od manj zadolženih držav evroobmočja, je njen dolg v zadnjih nekaj letih pospešeno rasel. Tudi zato so jo finančni trgi postavili ob bok Italiji, drugi najbolj zadolženi državi evroobmočja, zahtevana donosnost na dolgoročne obveznice pa je presegla 7 odstotkov. Slovenija mora skladno s Programom stabilnosti najpozneje v letu 2013 zmanjšati primanjkljaj do 3 odstotkov BDP. Da bi to dosegla, bo morala močno zmanjšati izdatke. Primanjkljaj in kredibilnost bo dolgoročno lahko spremenila s politično stabilnostjo in strukturnimi reformami.

V letu 2012 lahko pričakujemo izredno počasno in negotovo oživljanje slovenskega gospodarstva. Po spomladanski napovedi UMAR bo rast BDP z -0,9 odstotka ponovno negativna. Potrošnja gospodinjstev in predvsem države bo upadla. Upadla bo tudi investicijska dejavnost, vendar ne tako močno kot pretekla leta, mednarodna menjava pa bo omilila padec BDP-ja. Nezaposlenost se bo zvišala na raven 12,9 odstotka, inflacija pa bo z 2,0 odstotki še naprej relativno nizka. Javnofinančni trendi se ne bodo izboljševali. Proračunski primanjkljaj se po jesenski napovedi Evropske komisije ne bo bistveno znižal, zviševal pa se bo bruto dolg države, in sicer bo na koncu leta dosegel 50,1 odstotka. Napovedi spremlja veliko negotovosti, neenakomerno porazdeljenih v smeri nižje gospodarske rasti od napovedane. Največ tveganj izvira iz negotovosti glede razvoja dolžniške krize obrobnih držav evrskega območja, političnih razmer v državi in učinkovitosti vlade pri uvajanju strukturnih reform.

 
 
 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.