3.1 Parametri in predpostavke pri izračunu rezervacij za življenjska zavarovanja

3.1.1 Življenjska in rentna zavarovanja

Zavarovalnice v Skupini pri vrednotenju obveznosti življenjskih in rentnih zavarovanj uporabljajo modificirano prospektivno metodo neto premije, z upoštevanjem stroškov pridobivanja zavarovanj ob vseh pogodbenih obveznostih ter že pripisanih dobičkov. Zavarovalno-tehnični parametri, ki jih metoda upošteva, se bodisi ujemajo s parametri, uporabljenimi pri izračunu zavarovalne premije, bodisi so korigirani za tiste kasneje spremenjene okoliščine, ki povečujejo vrednost obveznosti. To velja predvsem za rentna zavarovanja, kjer zavarovalnice pri vrednotenju obveznosti upoštevajo lastne konzervativnejše tablice smrtnosti, ter previdno določeno nižjo obrestno mero (3,8%) za tiste pogodbe, ki imajo vračunano zajamčeno obrestno mero v višini 4% in 4,5%. Zavarovalnice tako za potrebe vrednotenja obveznosti uporabljajo namesto zakonsko dovoljenih nemških rentnih tablic iz leta 1987 konzervativnejše nemške tablice smrtnosti iz leta 1994.

Zajamčena tehnična obrestna mera, uporabljena pri vrednotenju, se giblje v razponu od 2,75% do 3,8%. V izračunu se upoštevajo stroški pridobivanja zavarovanj, katerih višina ne presega zakonske omejitve v višini 3,5% pogodbene zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja.

3.1.2 Prostovoljna pokojninska zavarovanja

Matematične rezervacije se v obdobju plačevanja premije oblikujejo z uporabo retrospektivne metode. Metoda v izračunu rezervacij upošteva vse do dneva vrednotenja vplačane premije, obračunane vstopne stroške, morebitna izplačila sredstev, priraste iz zajamčene obrestne mere in pripise na osebne račune iz udeležbe na dobičku. V obdobju izplačevanja pokojninske rente se rezervacije oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice (prospektivna neto metoda).

Prostovoljna pokojninska zavarovanja se razvrščajo med zavarovalne pogodbe, saj vsebujejo možnost diskrecijske udeležbe pri dobičku kritnega sklada, poleg tega pa ima glavnina zavarovalnih pogodb prostovoljnih pokojninskih zavarovanj faktorje za določitev pokojninske rente zajamčene in določene že ob sami sklenitvi zavarovanja.

Zavarovalno-tehnični parametri, ki se upoštevajo v izračunu, se bodisi ujemajo s parametri, določenimi ob sklenitvi zavarovanja, bodisi so prilagojeni pričakovanim okoliščinam v času izplačevanja pokojnin v primeru, da so te okoliščine slabše kot tiste, ki so bile upoštevane pri izračunu premij. Zajamčena tehnična obrestna mera, ki se uporablja pri vrednotenju obveznosti v času plačevanja premije, se giblje v razponu od 2% do 4,5%, medtem ko se za čas izplačevanja pokojninske rente upošteva previdno določena nižja obrestna mera (3,8%) za tista zavarovanja, pri katerih znaša zajamčena obrestna mera 4% oziroma 4,5%. Tako se pri vrednotenju obveznosti za čas izplačevanja pokojninske rente uporablja obrestno mero v razponu od 2,75% do 3,80%, dodatno pa še namesto zakonsko dovoljenih nemških rentnih tablic iz leta 1987 konzervativnejše nemške tablice smrtnosti iz leta 1994.

3.1.3 Prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja

Matematične rezervacije se v obdobju plačevanja premije oblikujejo z uporabo retrospektivne metode. Metoda v izračunu rezervacij upošteva vse do dneva vrednotenja vplačane premije, obračunane vstopne stroške, morebitna izplačila sredstev, priraste iz zajamčene obrestne mere in pripise na osebne račune iz udeležbe zavarovancev pri presežnem donosu. V obdobju izplačevanja pokojninske rente se rezervacije oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice (prospektivna neto metoda).

Zavarovalno-tehnični parametri, ki se upoštevajo v izračunu, se bodisi ujemajo s parametri, določenimi ob sklenitvi zavarovanja, bodisi so korigirani za tiste kasneje spremenjene okoliščine, ki povečujejo vrednost obveznosti, predvsem pri vrednotenju obveznosti za čas izplačevanja pokojnin. Za potrebe vrednotenja obveznosti se tako uporablja namesto zakonsko dovoljenih nemških rentnih tablic iz leta 1987 konzervativnejše nemške tablice smrtnosti iz leta 1994. V času varčevanja je zajamčen minimalen letni donos na vplačano čisto premijo, ki je enak 50% povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom (objavlja ga Ministrstvo za finance Republike Slovenije). V času izplačevanja pokojninske rente se uporablja pri vrednotenju obveznosti obrestno mero v razponu od 3,25% do 3,80%.

3.1.4 Naložbena življenjska zavarovanja

Višina obveznosti se za posamezno zavarovanje vrednoti kot vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovanja, zmanjšanega za višino kapitaliziranih stroškov upravljanja (»actuarial funding«). Zavarovalnice oblikujejo za nekatera zavarovanja tudi dodatne rezervacije, namenjene kritju pogodbenih riziko izplačil iz osnovnih oziroma dodatnih zavarovanj.

 
 
 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.