3.5 Parametri in predpostavke za merjenje netržnih finančnih sredstev

Skladno s pravili se za vrednotenje delniških naložb za nekatere netržne naložbe ugotavlja njihovo pošteno vrednost na podlagi izdelave ocene vrednosti (vrednotenja) skladno z MRS 39. Uporabljene metode so: metoda diskontiranih denarnih tokov, metoda primerljivih podjetij, uvrščenih na borzo, ter metoda prilagojenih knjigovodskih vrednosti. Uporaba posamezne metode je odvisna od specifike poslovanja ocenjevanega podjetja. Z namenom pridobitve neodvisnega mnenja so večino ocen vrednosti ostalih netržnih naložb izdelali zunanji ocenjevalci vrednosti podjetij.

Ocena vrednosti ostalih netržnih naložb temelji na predpostavkah, katere ocenjevalec naredi na podlagi javnih informacij, in kjer je mogoče, tudi s pogovorom s poslovodstvom ocenjevanega podjetja. Uporabljene predpostavke in ocene vsebujejo določena tveganja v smislu njihove dejanske izpolnitve v prihodnosti. Z namenom zmanjševanja omenjenega tveganja se uporabljene predpostavke in ocene preverjajo na različne načine (primerjava predpostavk oz. ocen s panogo, posameznimi tržnimi podjetji in podobno). Poleg tega se pri izračunu razpona ocene vrednosti posamezne naložbe izvede tudi analiza občutljivosti za ključne nosilce vrednosti (»value drivers«), kot so: diskontna stopnja, čisti prihodki od prodaje, EBITDA marža, rast denarnega toka v napovednem obdobju.

Pri analizah občutljivosti so bili uporabljeni različni razponi pri uporabi posamezne kategorije za podrobnejše napovedno obdobje. Največkrat gre za 5- do 10-letno napovedno obdobje. Uporabljeni razponi kategorij so sledeči: rast prihodkov (2,5% - 5,5%), EBITDA marža (3,0% - 8,2%), diskontna stopnja (10,3% - 14,5%) in rast denarnega toka za napovedno obdobje (2,0% - 4,5%). Višina oz. razpon omenjenih kategorij je odvisen od značilnosti poslovanja oz. tveganj posameznega podjetja ali panoge, v kateri deluje. Na podlagi izvedenih analiz občutljivosti smo izračunali pričakovan razplet negotovosti.

Proces ocenjevanja vrednosti podjetja, v odvisnosti od uporabljenih predpostavk, lahko privede do različnih možnih razponov vrednostnih ocen. Za najboljšo oceno poštene vrednosti posamezne naložbe se izbere vrednost znotraj izračunanega razpona ocene vrednosti. V nekaterih primerih je razpon ocen vrednosti relativno širok. Zaradi že omenjene inherentne negotovosti, ki je značilna za proces ocene vrednosti netržnih naložb, katere posledica je potencialno relativno širok razpon ocene vrednosti, si prizadevamo za konsistenten in preudaren pristop k določanju najboljše ocene vrednosti; tudi na ta način skušamo kar najbolj omejiti subjektivni dejavnik pri določanju najboljše ocene vrednosti.

Poštena vrednost netržnih delniških naložb, ki se vrednotijo na osnovi zgoraj navedenih modelov, predstavlja na datum poročanja 1,3% bilančne vsote.

 
 
 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.