2. Pomembne računovodske usmeritve

2.1 Uporaba ocen in presoj

Priprava konsolidiranih računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti na datum poročanja ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav so uporabljene ocene zasnovane na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen.

Ocene in navedene predpostavke se redno pregledujejo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene popravijo, ter za vsa prihodnja obdobja, na katera popravek vpliva.

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je poslovodstvo uporabilo pri pripravi računovodskih izkazov, so:

  • Zavarovalno-tehnične rezervacije: Rezervacije so izračunane na osnovi zavarovalnih pogodb in na osnovi razvoja škodnih dogodkov v preteklosti in pričakovanega razvoja v prihodnosti. Računovodske usmeritve so prikazane v točki 2.19 Zavarovalno-tehnične rezervacije, glavne predpostavke v poglavju 3. Glavne predpostavke, analiza gibanja teh rezervacij pa v poglavju 6.13 Zavarovalno-tehnične rezervacije in zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Prikazan je tudi izračun zadostnosti škodnih rezervacij na dan 31. 12.2011.
  • Izračun poštene vrednosti finančnih sredstev in oslabitve finančnih sredstev: Poštena vrednost finančnih sredstev, katerih cene ni mogoče ugotoviti na delujočem kapitalskem trgu, je ocenjena na osnovi več predpostavk. Potencialne spremembe teh predpostavk se odražajo v višini in lahko tudi v oslabitvah teh sredstev. Zaradi finančne krize je pri ocenjevanju poštene vrednosti ta negotovost povečana. Računovodske usmeritve so prikazane v točkah 2.7 Finančna sredstva (razen terjatev iz poslovanja in denarnih sredstev), 2.8 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in 2.9 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti. Parametri in predpostavke za vrednotenje netržnih finančnih sredstev so predstavljeni v poglavju 3.5 Parametri in predpostavke za merjenje netržnih finančnih sredstev. Vrednosti posameznih vrst sredstev so razkrite v poglavju 6.5 Finančna sredstva13. Predstavljena je tudi občutljivost izračunanih poštenih vrednosti na spremembo predpostavk, ki so razkrite v poglavju 4.3 Finančno tveganje in analiza občutljivosti.

2.2 Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke, prikazane v ločenih računovodskih izkazih družb v Skupini, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem družba posluje. Konsolidirani računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki je predstavitvena valuta Skupine.

V računovodskih izkazih posameznih družb se tečajne razlike, ki izvirajo iz spremembe odplačne vrednosti monetarnih postavk v tuji valuti, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se prikažejo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se prikažejo v presežku iz prevrednotenja skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu.

Prevajanje računovodskih izkazov družb v Skupini, katerih funkcijska valuta je različna od predstavitvene valute, se pretvori v predstavitveno valuto na sledeč način:

  • sredstva in obveznosti se pretvorijo po končnem tečaju na datum izkaza finančnega položaja,
  • prihodki, odhodki in stroški se pretvorijo po povprečnem tečaju.

Za konsolidacijo kapitalskih postavk se uporablja zgodovinski tečaj. Vse razlike, ki nastanejo zaradi uporabe tega tečaja, se izkažejo v ločeni kapitalski postavki drugega vseobsegajočega donosa – prevedbeni popravek kapitala.

2.3 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti. Vrednosti teh sredstev so izkazane v višini nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Pri obračunu amortizacije se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja.

 

Letna stopnja

Računalniški programi

20%

Druge materialne pravice

1% - 20%

 
 
 

Dobo amortiziranja in metodo amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se ustrezno spremeni doba amortiziranja.

Neopredmetena sredstva z neomejeno dobo koristnosti se ne amortizirajo, se pa za ta sredstva opravijo testi oslabitve enkrat letno. Oslabitev teh sredstev se izvaja v primeru, če knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost.

Ob pridobitvi naložbe v odvisno ali pridruženo družbo se ugotovi razlika med pošteno vrednostjo pripadajočega čistega premoženja in pošteno vrednostjo danega nadomestila. Če dano nadomestilo presega pošteno vrednost pripadajočega čistega premoženja odvisne družbe, nastane dobro ime.

Neopredmetena sredstva vključujejo odložene stroške pridobivanja premoženjskih zavarovanj, ki so izračunani v odvisnosti od rezervacije za prenosne premije.

Odloženi stroški pridobivanja življenjskih zavarovanj so upoštevani pri izračunu matematične rezervacije z uporabo Zillmerjeve metode. Negativne rezervacije, ki so posledica uporabe te metode, se ne kapitalizirajo. Spremembe teh stroškov so vključene v spremembe matematičnih rezervacij.

Računovodske usmeritve v zvezi z oslabitvami neopredmetenih sredstev so opisane v poglavju Druga sredstva.

2.4 Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti. Vanjo so všteti nakupna cena in vsi stroški usposobitve sredstva za nameravano uporabo.
Po začetnem pripoznanju so osnovna sredstva merjena po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Pri obračunu amortizacije se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so navedene v nadaljevanju.

 

Letna stopnja

Gradbeni objekti

1,5% - 5,0%

Transportna sredstva

12,5%

Računalniki in računalniška oprema

50%

Pisarniško in drugo pohištvo

10% - 20%

Ostala oprema

6,7% - 25,0%

 

Dokumenti

 
 
 

Sredstva se začnejo amortizirati, ko so na voljo za uporabo. Amortizacija posameznega obdobja je izkazana v izkazu poslovnega izida. Osnovno sredstvo se preneha amortizirati, ko se odpravi njegovo pripoznanje.

Preostalo vrednost in dobo koristnosti sredstva se pregleduje na datum poročanja in ustrezno prilagodi, kadar so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen.

Dobički ali izgube, ki nastanejo ob odtujitvi posameznega opredmetenega osnovnega sredstva, se določijo glede na razliko med prodajno vrednostjo ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstva ter vplivajo na poslovni izid.

Stroški vzdrževanja in popravil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko nastanejo. Nadaljnja vlaganja, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.

Računovodske usmeritve v zvezi z oslabitvami opredmetenih osnovnih sredstev so opisane v točki 2.15 Oslabitve.

2.5 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so zemljišča in zgradbe v lasti ali finančnem najemu, oddane v poslovni najem. Nepremičnina je opredeljena kot naložbena, kadar se v njej ne opravlja svoje dejavnosti oziroma uporablja samo nepomembni del zgradbe.

Naložbene nepremičnine so vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Nabavna vrednost vključuje tudi stroške za pridobitev sredstva. Po začetnem pripoznanju so naložbene nepremičnine merjene po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Način amortiziranja in oslabitev teh sredstev je enak kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih in je opisan v poglavju Opredmetena osnovna sredstva.

Poštene vrednosti za namen razkrivanja so določene na podlagi cenitev pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin.

Vsi prihodki iz naložbenih nepremičnin se nanašajo izključno na najemnine in so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki »Drugi prihodki«. Odhodki iz naložbenih nepremičnin se nanašajo na amortizacijo in stroške vzdrževanja naložbenih nepremičnin in so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki »Drugi odhodki«.

Računovodske usmeritve v zvezi z oslabitvami naložbenih nepremičnin so opisane v poglavju Oslabitve.

2.6 Naložbe v pridružene družbe

Pridružene družbe so tiste, kjer ima Skupina pomemben vpliv. Naložbe v kapitalske instrumente pridruženih družb (delnice, deleži) se v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunavajo po kapitalski metodi. Pripadajoči delež v poslovnem izidu pridružene družbe se pripozna v konsolidiranem poslovnem izidu, delež sprememb v drugem vseobsegajočem donosu pridružene družbe pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu Skupine.

2.7 Finančna sredstva (razen terjatev iz poslovanja in denarnih sredstev)

Finančna sredstva se razvrstijo v naslednje skupine: finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo, posojila in terjatve, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Razvrstitev je odvisna od prvotnega namena nakupa naložbe. Poslovodstvo se pri začetnem pripoznanju odloča o razvrstitvi naložb.

Finančna sredstva se ob začetnem pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti. Začetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla (nadomestila in odpravnine, plačane zastopnikom, svetovalcem, borznim posrednikom, dajatve borzi in druge davščine, povezane s prenosom), ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva. To ne velja za finančna sredstva, ki so uvrščena v skupino sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Pri nakupu oziroma prodaji finančnega sredstva se upošteva datum trgovanja, razen za posojila in depozite, pri katerih se upošteva datum poravnave.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo, ali pa niso uvrščena kot posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti ali finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se po začetnem pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti, brez odštetja stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji ali drugačni odtujitvi. V primeru finančnih instrumentov, ki ne kotirajo na borzi, se poštena vrednost izmeri na osnovi zadnjih transakcijskih cen (uradni ceniki za odkup vrednostnih papirjev različnih borzno-posredniških družb ali bank) ali po modelu vrednotenja (diskontiranje pričakovanih denarnih tokov). Podrobnejši opis modelov vrednotenja je predstavljen v poglavju 3.5 Parametri in predpostavke za merjenje netržnih finančnih sredstev. Kapitalski instrumenti, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti.

Spremembe poštene vrednosti se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) presežka iz prevrednotenja, razen v primeru oslabitve naložb ter tečajnih razlik pri denarnih postavkah, kot so dolžniški vrednostni papirji, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Pri odpravi pripoznanja sredstev, razpoložljivih za prodajo, se nabrana izguba ali dobiček, ki je bil predhodno pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v izkaz poslovnega izida.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih Skupina nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti se izmerijo po odplačni vrednosti, zmanjšani za izgube iz oslabitve.

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Ta kategorija vključuje dve skupini: finančne instrumente v posesti za trgovanje in finančne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Finančno sredstvo je razvrščeno v to skupino, če je v osnovi pridobljeno z namenom nadaljnje prodaje v kratkem roku, če je del portfelja finančnih instrumentov, namenjenega kratkoročnemu ustvarjanju dobičkov, ali če se je za to klasifikacijo odločilo poslovodstvo. Izvedeni finančni instrumenti so vedno razvrščeni v skupino finančnih instrumentov v posesti za trgovanje.

Finančno sredstvo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida je sredstvo, ki:

  • je v posesti v kritnih skladih11 zavarovalnic z namenom pokrivanja obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb, vezane na spremembo poštene vrednosti teh sredstev. Ta razvrstitev odpravlja ali zmanjša neusklajenost, ki bi izhajala iz merjenja sredstev in obveznosti ali pripoznavanja dobičkov in izgub na različnih podlagah;
  • se upravlja in katerega uspešnost se meri na podlagi poštene vrednosti skladno z naložbeno strategijo Skupine.

11 Kritni skladi so sredstva zavarovancev, ki izhajajo iz klasičnih življenjskih zavarovanj, prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj in zavarovanj, prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj v času izplačevanja rent in zavarovanj, pri katerih zavarovanci prevzamejo naložbeno tveganje.

Po začetnem pripoznanju so sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, izmerjena po pošteni vrednosti na podlagi objavljenih cen na delujočem trgu.

Dobički in izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

V kategorijo finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so vključena tudi finančna sredstva, ki imajo vgrajen izveden finančni instrument.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve (razen terjatve iz poslovanja) so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu.

Posojila in terjatve se ob začetnem pripoznanju izmerijo po izvirni vrednosti, kasneje pa po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Oslabitev posojil in terjatev se pripozna, če obstajajo nepristranski dokazi, da terjatve in posojila ne bodo poplačana skladno s pogodbenimi določili.

Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti se po začetnem pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Tržna vrednost se določi na osnovi objavljene cene na delujočem trgu vrednostnih papirjev, če le-ta ni znana, pa se poštena vrednost oceni na osnovi zadnjih transakcijskih cen ali po modelu vrednotenja (diskontiranje pričakovanjih denarnih tokov, Black-Scholesov model vrednotenja opcij). V okviru izvedenih finančnih instrumentov so prikazani finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov pred tveganjem spremembe obrestne mere, za varovanje denarnih tokov posameznih finančnih instrumentov in drugih postavk. Vsi dokazani dobički ali dokazane izgube iz spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v poslovnem izidu prek finančnih prihodkov in odhodkov.

2.8 Poštene vrednosti finančnih sredstev

Poštena vrednost finančnih inštrumentov, s katerimi se trguje na organiziranih finančnih trgih, se določa na podlagi objavljenih cen na datum poročanja. Če cena ni na razpolago, se kot referenčna cena uporabi ponujena cena borznih posrednikov.

Kadar za finančni instrument ni delujočega trga, se ugotovi pošteno vrednost z uporabo metode vrednotenja. Metode vrednotenja obsegajo uporabo zadnjega posla med obveščenima in voljnima strankama, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, proučitev diskontiranih denarnih tokov in modele za določanje cen opcij. Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi to metodo.

Pri metodi diskontiranega denarnega toka se uporabi s strani poslovodstva ocenjene bodoče denarne tokove in diskontne stopnje, ki odražajo obrestne mere za primerljive instrumente.

Če poštene vrednosti ni mogoče izmeriti, se finančni instrumenti vrednotijo po nabavni vrednosti (plačani ali prejeti znesek), povečani za vse stroške, ki so nastali zaradi te transakcije.

Za potrebe razkrivanja vrednosti finančnih sredstev, ki so vrednotena po pošteni vrednosti, je bila uporabljena naslednja nivojska hierarhija cen:

  • Nivo 1: vrednotenje na podlagi tržnih cen, pridobljenih na delujočem trgu za identična sredstva (borzne in generične cene, pridobljene v Bloombergovem sistemu);
  • Nivo 2: vrednotenje z uporabo primerljivih tržnih podatkov (razen kotirajočih cen identičnih sredstev), pridobljenih posredno ali neposredno za identično ali podobno sredstvo;
  • Nivo 3: vrednotenje na podlagi modelov vrednotenja z uporabo pretežno netržnih podatkov (»unobservable market inputs«).

2.9 Odprava pripoznanja finančnih sredstev

Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko:

  • pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva potečejo;
  • se obdrži pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, prevzame pa se pogodbeno obvezo za plačilo denarnih tokov enemu ali več prejemnikom po dogovoru;
  • pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva se prenese:
    • prenese se vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz tega sredstva, ali
    • ne zadrži ali prenese tveganj in koristi, ki izhajajo iz finančnega sredstva, se pa preda nadzor nad sredstvom.

2.10 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem, predstavlja sredstva, ki izhajajo iz pozavarovalnih pogodb.

Zneski omenjenih sredstev so določeni na podlagi vrednosti ocenjenih škod oziroma škodnih rezervacij za pozavarovane škode skladno s pozavarovalnimi pogodbami, ob upoštevanju deležev v prenosnih premijah.

Pripoznanje pozavarovalnih sredstev se odpravi, ko prenehajo veljati pravice iz pozavarovalne pogodbe oziroma se te prenesejo na tretjo osebo.

2.11 Terjatve iz poslovanja

Terjatve iz zavarovalnih poslov se pripoznajo, ko se zavarovalne premije zaračunajo zavarovancem. Terjatve iz aktivnega pozavarovanja se pripoznajo na osnovi ocen in obračunov na podlagi sklenjenih pozavarovalnih pogodb. Ob začetnem pripoznanju so terjatve izkazane po izvirni vrednosti, kasneje pa zmanjšane za popravke vrednosti terjatev, tako da izkazujejo pričakovano poplačljivo vrednost terjatev.

Terjatve do regresnih dolžnikov se pripoznajo, ko je prejet prvi obrok plačila, ko je terjatev sodno priznana ali na podlagi sklenjenega dogovora z regresnim dolžnikom. Pri kreditnih zavarovanjih se regresna terjatev pripozna takoj ob nastanku.

2.12 Druga sredstva

V okviru drugih sredstev so izkazane zaloge materiala in kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki in prehodno nezaračunani prihodki.

Zaloge se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, povečani za neposredne stroške nabave. Zaloge materiala se vodijo po metodi FIFO.

Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki so zneski, ki bodo na poslovni izid vplivali šele v prihodnjih obdobjih. Razmejujejo se zaradi enakomernega obremenjevanja poslovnega učinka ali pa se odložijo, ker so že plačani, niso pa še nastali.

Prehodno nezaračunani prihodki so prihodki, ki so že upoštevani v poslovnem izidu tekočega leta in še niso zaračunani.

2.13 Denarna sredstva in denarni ustrezniki

Denarna sredstva vključujejo denarna sredstva na računih v bankah in denarna sredstva v blagajnah.

2.14 Nekratkoročna sredstva za prodajo

V nekratkoročna sredstva za prodajo se razvrstijo sredstva, ki izpolnjujejo sodila za razvrstitev v to skupino sredstev skladno z MSRP 5. Sredstva, ki so razvrščena med nekratkoročna sredstva za prodajo, se izmerijo po knjigovodski ali pošteni vrednosti, zmanjšani za prodajne stroške. Upošteva se nižja vrednost. Enako velja za kasnejše merjenje teh sredstev. Pri tem pa je treba pripoznati izgubo zaradi oslabitve iz začetnih ali naknadnih odpisov sredstva do poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje oz. dobiček pri naknadnem povečanju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ki pa ne sme presegči nabrane izgube zaradi oslabitve.

2.15 Oslabitve

Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva

Vrednost neopredmetenih sredstev se preveri na datum poročanja. Presodi se ali obstajajo objektivna znamenja oslabitve posameznih sredstev. Če obstajajo znamenja oslabitve, se oceni nadomestljiva vrednost sredstev. Za neopredmetena dolgoročna sredstva z nedoločeno dobo koristnosti ali pa neopredmetena dolgoročna sredstva, ki se še ne uporabljajo, se nadomestljivo vrednost izmeri enkrat letno, ne glede na to, ali obstaja znamenje oslabitve.

Vrednost dobrega imena in pogodbenih pravic se preveri na datum poročanja. Presodi se ali obstajajo objektivna znamenja oslabitve. Oslabitev dobrega imena in pogodbenih pravic se ugotavlja za denar ustvarjajočo enoto, ki predstavlja posamezno družbo. Če obstajajo znamenja oslabitve, se oceni nadomestljivo vrednost sredstev, ki predstavlja višjo izmed čiste prodajne vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti v uporabi. Če nadomestljiva vrednost presega knjigovodsko vrednost, se dobro ime ne oslabi.

Preizkus oslabitve dobrega imena se izvaja skladno z MRS 36, metode oz. tehnike ocenjevanja pa skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). Presoja in ocena potrebne oslabitve se izvede skladno z oceno nadomestljive vrednosti. Osnova za podrobno napovedno obdobje so dostopni plani poslovodstva družbe in ocene ocenjevalcev glede konvergence trgov proti bolj razvitim, ob upoštevanju napovedi pričakovane gospodarske konvergence mednarodnih finančnih institucij in drugih regulatornih institucij EU. Diskontna stopnja se izračuna skladno z metodo CAPM in uporabo pribitkov za različna specifična tveganja. Test oslabitve dobrega imena se izvaja letno.

Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se preveri na datum poročanja. Presodi se, ali obstajajo objektivna znamenja oslabitve posameznih sredstev. Kadar obstajajo znamenja oslabitve, se oceni nadomestljiva vrednost sredstev, ki predstavlja višjo izmed čiste prodajne vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti v uporabi. Če nadomestljiva vrednost presega knjigovodsko vrednost, sredstva niso oslabljena.

Kadar knjigovodska vrednost sredstva ali skupine sredstev presega njihovo nadomestljivo vrednost, se za razliko v vrednosti pripozna izguba zaradi oslabitve.

Pri pomembnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih sredstev se izvede na ravni denarnih ustvarjajočih enot.

Odprava oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se pripozna le v primeru porasta njihove nadomestljive vrednosti, če je ta porast mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Izguba zaradi oslabitve se odpravi le do višine knjigovodske vrednosti, ki bi se ugotovila po odštetju amortizacijskega odpisa, če v prejšnjih obdobjih ne bi bila pripoznana nobena izguba zaradi oslabitve sredstva.

Naložbene nepremičnine

Znaki oslabitev naložbenih nepremičnin se preverjajo enkrat letno. Če obstajajo kakršni koli znaki oslabitve naložbenih nepremičnin, se oceni njihova nadomestljiva vrednost, ki predstavlja višjo izmed čiste prodajne vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti v uporabi. Če knjigovodska vrednost naložbenih nepremičnin presega njihovo nadomestljivo vrednost, se za razliko v vrednosti pripozna izguba zaradi oslabitve.

Finančna sredstva in finančne naložbe v pridružene družbe

Znamenja oslabitve naložb v pridružene družbe se preverja na letni ravni. Poslovanje pod načrtovanimi rezultati pridruženega podjetja je lahko znak morebitne oslabitve naložbe.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost. Če obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, se nabrana izguba, predhodno pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v izkaz poslovnega izida. Pri lastniških vrednostnih papirjih nepristranski dokaz o oslabitvi predstavljajo statusne spremembe izdajatelja (stečaj, likvidacija, itd.), pomembno znižanje poštene vrednosti vrednostnega papirja (40% in več) ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja (več kot 9 mesecev nepretrgoma). Pri dolžniških vrednostnih papirjih nepristranski dokaz o oslabitvi predstavljajo statusne spremembe izdajatelja (stečaj, likvidacija itd.), zamuda pri plačevanju ali drugi pomembni negativni dogodki, povezani s kreditno sposobnostjo izdajatelja.

Odprava oslabitve kapitalskih instrumentov, razvrščenih v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se izkaže v drugem vseobsegajočem donosu.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med njegovo knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ugotovljeno na osnovi izvirne efektivne obrestne mere.

Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni instrumenti, se odprava oslabitve izkaže v poslovnem izidu. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve.

Terjatve iz poslovanja

Pri vsaki skupini terjatev se preverja ustreznost izkazane višine terjatev. Najmanj ob koncu poslovnega leta se preveri, ali je potrebno terjatev oslabiti oz. odpraviti oslabitve. Oslabitev, ki se evidentira kot popravek vrednosti terjatev, se oblikuje individualno za posamično pomembne terjatve ali skupinsko za terjatve s podobnim kreditnim tveganjem. Kreditno tveganje se ocenjuje na osnovi razvrščanja terjatev v razrede po zapadlosti in izkušenj v preteklih letih glede poplačil terjatev istih starostnih skupin. Popravki vrednosti povečujejo druge odhodke iz zavarovalnih poslov.

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Letno se preverja, ali obstajajo znamenja oslabitve v zvezi s sredstvi iz pozavarovalnih pogodb. Ta so oslabljena le, če obstajajo objektivni dokazi, kot rezultat dogodka, ki je nastal po začetnem pripoznanju pozavarovalnega sredstva, da zavarovalnica morda ne bo dobila povrnjenih vseh zneskov, ki jih dolgujejo pozavarovalnice v skladu s pogodbo in da ima dogodek zanesljivo izmerljiv vpliv na zneske, ki jih bo zavarovalnica dobila povrnjene od pozavarovatelja. V primeru oslabitev sredstev iz pozavarovalnih pogodb se učinek oslabitve pripozna v izkazu poslovnega izida.

2.16 Kapital

Osnovni kapital predstavlja nominalno vrednost vplačanih navadnih delnic, izraženo v evrih. Če Zavarovalnica ali odvisna družba pridobi delnice Zavarovalnice Triglav, se vrednost le-teh prikaže kot odbitna postavka kapitala Skupine. V enaki višini se skladno z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) oblikuje tudi rezerva za lastne delnice.

Kapitalske rezerve so vplačila nad nominalnimi zneski delnic oz. druga vplačila kapitala na podlagi statuta. Med kapitalskimi rezervami se izkazujejo tudi zneski iz prehoda na MSRP (odprava splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala).

Rezerve iz dobička so statutarne, zakonske in druge rezerve iz dobička, rezerve za lastne delnice in rezerve za izravnavo kreditnih tveganj. V nekaterih zavarovalnicah zunaj Republike Slovenije se oblikujejo tudi varnostne rezerve.

Zakonske rezerve se oblikujejo in koristijo skladno z ZGD-1 in zakonodajo držav odvisnih družb. Skupaj s kapitalskimi rezervami morajo znašati najmanj 10% osnovnega kapitala. To je vezani kapital družbe, ki je oblikovan za zaščito interesov upnikov.

Statutarne rezerve so oblikovane v višini do 20% osnovnega kapitala obvladujoče družbe, oblikujejo pa se tako, da Uprava vanje v posameznem poslovnem letu odvede do 5% čistega dobička, zmanjšanega za morebitne zneske, uporabljene za kritje prenesene izgube, oblikovanje zakonskih rezerv in rezerv iz dobička. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje čiste izgube poslovnega leta, kritje prenesene izgube, rezerve za lastne delnice, povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za uravnavanje dividendne politike.

Skladno z ZGD-1 ima uprava zavarovalnice možnost iz čistega dobička oblikovati druge rezerve, vendar največ do polovice zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi za obvezne namene.

Oblikovanje in način izračuna izravnalnih rezervacij za izravnavo kreditnih tveganj je v Sloveniji predpisan z Zakonom o zavarovalništvu. Le-ta izravnalne rezervacije opredeljuje kot obveznost in predvideva njihovo izkazovanje med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami ter oblikovanje oziroma črpanje prek izkaza poslovnega izida. V ostalih odvisnih zavarovalnicah zunaj Republike Slovenije so skladno z lokalno zakonodajo tovrstne rezervacije oblikovane tudi v družbah:

  • Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica in
  • Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd.

Ker so omenjene zahteve v neskladju z MSRP, se izravnalne rezervacije skladno z MSRP izkazuje med rezervami iz dobička in se jih oblikuje iz čistega dobička tekočega leta v izkazu sprememb lastniškega kapitala.

Varnostne rezerve se skladno z lokalno zakonodajo oblikujejo na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, in sicer v višini najmanj ene tretjine čistega dobička tekočega leta in so namenjene pokrivanju morebitnih prihodnjih izgub.

2.17 Podrejene obveznosti

Podrejene obveznosti predstavljajo podrejene dolžniške vrednostne papirje, za katere je pogodbeno dogovorjeno, da bodo v primeru stečaja ali likvidacije družbe, ki je izdala te vrednostne papirje, poplačani nazadnje. Podrejeni dolg je v računovodskih izkazih izkazan po odplačni vrednosti.

2.18 Opredelitev zavarovalnih in finančnih pogodb

Zavarovalnice v Skupini imajo v svojem portfelju vse produkte klasificirane kot zavarovanja, saj vsi bodisi vključujejo pomembno zavarovalno tveganje, bodisi je njihov delež zavarovalne premije v celotnem portfelju nepomemben. Pomembnost zavarovalnega tveganja se določa glede na dodatna izplačila v škodnem dogodku. Pomembnost dodatnih zneskov se presoja s primerjavo največje razlike med ekonomsko vrednostjo izplačila v škodnem dogodku in z izplačilom v ostalih primerih. Za oceno pomembnosti tveganja se uporablja odstotke od 105% do 110%. Ostale pogodbe, ki zajemajo pogodbe o upravljanju sredstev in najemne pogodbe, za potrebe razkrivanja niso pomembne.

Za potrebe vodenja premoženja, namenjenega kritju obveznosti zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb, ima Skupina poleg kritnega premoženja oblikovane še štiri kritne sklade, in sicer kritni sklad naložbenih življenjskih zavarovanj, kritni sklad prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj, kritni sklad prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj v času izplačevanja rent ter skupni kritni sklad za življenjska, rentna in prostovoljna pokojninska zavarovanja.

2.19 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Prenosne premije

Rezervacije za prenosne premije predstavljajo tisti del kosmate obračunane premije, ki se nanaša na prihodnje oziroma naslednja poslovna leta. Izračunane so ločeno za posamezno zavarovalno pogodbo po metodi »pro-rata temporis«, razen za zavarovanja, kjer se spreminja zavarovalno kritje v času trajanja zavarovanj, in za zavarovanja, pri katerih je konec zavarovalnega kritja dogovorjen za več kot eno leto po sklenitvi zavarovanja. Prenosne premije se izračunavajo tako za premoženjska kakor tudi življenjska zavarovanja.

Škodne rezervacije

Škodne rezervacije se oblikujejo za pokritje škod, ki so nastale v preteklosti, vendar do konca obračunskega obdobja še niso bile rešene. Rezervacije se oblikujejo za že prijavljene škode kakor tudi za še neprijavljene škode oziroma premalo prijavljene škode.

Rezervacije za prijavljene škode temeljijo na popisu škod. Če se škoda rešuje v obliki rente, se znesek rezervira kot kapitalizirana renta, ki se v Zavarovalnici Triglav izračuna na podlagi nemških tablic smrtnosti iz leta 1994 in obrestne mere 2,75%, ki je predpisana od regulatorja. V drugih odvisnih zavarovalnicah se uporabljajo lokalne tablice smrtnosti.

Rezervacije za nastale in neprijavljene škode (IBNR) so izračunane s pomočjo trikotniških metod (upoštevana kombinacija Chain ladder in Bornhuetter-Fergusonove metode). Osnova za izračun je vzorec reševanja škod v preteklih letih ob upoštevanju pričakovanih trendov v prihodnosti. V ta namen se uporabljajo večletne časovne vrste reševanja škod.

Z izjemo rentnih škod zavarovalnice v Skupini škodnih rezervacij ne diskontirajo. Ustreznost oblikovanih škodnih rezervacij se preverja kvartalno.

Matematične rezervacije

Matematične rezervacije portfelja sklenjenih življenjskih, rentnih, pokojninskih in naložbenih življenjskih zavarovanj se izračunavajo za vsako zavarovalno pogodbo posebej. Za življenjska, rentna in pokojninska zavarovanja v izplačilnem obdobju se uporablja modificirana prospektivna neto metoda z upoštevanjem stroškov pridobivanja zavarovanj. Za pokojninska zavarovanja v varčevalnem obdobju omenjena metoda ni primerna, zato se uporablja retrospektivna neto metoda. Rezervacije za naložbena življenjska zavarovanja se izračunavajo ločeno za vsako zavarovalno pogodbo in so določene v višini poštene vrednosti sredstev na naložbenem računu, zmanjšane za prihodnje kapitalizirane upravljavske stroške (»actuarial funding«). Za določene zavarovalne produkte so oblikovane dodatne rezervacije za kritje pogodbeno določenih riziko izplačil.

Vsi izračuni upoštevajo aktuarske predpostavke, veljavna zakonska določila in vse pogodbene obveznosti do zavarovancev, skladno z vsebino zavarovalne police in zavarovalnih pogojev.

Matematične rezervacije upoštevajo tudi upravičenja iz pripisanega dobička, ki je bil, skladno s pravicami, določenimi v zavarovalnih pogodbah, dodeljen zavarovancem v preteklih poslovnih letih.

V okviru matematičnih rezervacij se izkazuje tudi presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, in sicer tisti del, ki bo ob realizaciji pripadal zavarovancem. Uporabljen je »princip obračuna v senci« (»shadow accounting«). Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se vsi presežki iz prevrednotenja ob pripoznanju evidentirajo v drugem vseobsegajočem donosu, na bilančni datum pa se izvrši prenos v matematične rezervacije, in sicer:

  • Iz drugega vseobsegajočega donosa se prenese v matematične rezervacije celotni presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki so izkazana kot finančna sredstva kritnega sklada prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj;
  • Iz drugega vseobsegajočega donosa se prenese v matematične rezervacije 80% pozitivnega presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki so izkazana kot naložbe v kritni sklad življenjskih zavarovanj.

Uporabljene predpostavke in ostali parametri so podrobneje opisani v poglavju 3.1

Druge zavarovalno-tehnične rezervacije

Rezervacije za bonuse pri premoženjskih zavarovanjih se oblikujejo za vračila dela premije tistim zavarovancem, ki izpolnjujejo kriterije in so opredeljeni v zavarovalnih pogojih (skupni škodni rezultat preteklih treh let, disciplina pri plačevanju zavarovalne premije in višina skupne zavarovalne premije). Na podlagi letne analize in vnaprej določenih kriterijev se izračuna višina premije, ki jo bodo zavarovalnice vrnile zavarovancem.

Rezervacije za storno predstavljajo tisti del prenosne premije, za katerega se pričakuje, da bo vrnjen v primeru predčasne prekinitve, in so zanj oblikovani tudi razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj.

Rezervacije za neiztekle nevarnosti se oblikujejo za tista zavarovanja, kjer se na podlagi izkušenj iz preteklega obdobja predpostavlja, da višina prenosne premije ne bo zadoščala za pokritje vseh prihodnjih škod.

2.20 Druge rezervacije

Druge rezervacije obsegajo rezervacije za jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in neizkoriščene dopuste. Izračun teh rezervacij je narejen na osnovi metode aktuarskega vrednotenja, to je metode predvidene pomembnosti enot oziroma metode vračunavanja zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Skladno z MRS 19 so pri izračunu upoštevane aktuarske predpostavke, in sicer:

  • demografske predpostavke (umrljivost in fluktuacija zaposlencev),
  • finančne predpostavke:
    • diskontna mera z upoštevanjem donosa objavljene krivulje Evropske centralne banke ali evropskih obveznic na bilančni datum in
    • rast plač z upoštevanjem inflacije, starosti, napredovanja in drugih dejavnikov, kot so ponudba in povpraševanje na trgu zaposlovanja.

2.21 Druge finančne obveznosti

Finančne obveznosti se ob začetnem pripoznanju vrednotijo po izvirni vrednosti, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Zmanjšujejo se za odplačane zneske in povečujejo za pripisane obresti. Finančne obveznosti so v računovodskih izkazih izkazane po odplačni vrednosti. Stroški obresti dobljenih posojil se pripoznajo kot odhodek in se ustrezno razmejujejo skozi dobo trajanja dobljenega posojila.

2.22 Obveznosti iz poslovanja in ostale obveznosti

Obveznosti iz poslovanja in ostale obveznosti se pripoznajo v izkazu finančnega položaja, kadar iz pogodbene obveznosti izhaja plačilo obveznosti. Obveznosti iz poslovanja in ostale obveznosti se izkazujejo po izvirni vrednosti.

2.23 Prihodki od zavarovalnih premij

Čisti prihodki od zavarovalnih premij so izračunani iz kosmatih zavarovalnih premij in kosmatih premij aktivnega pozavarovanja, zmanjšanih za pozavarovalni oziroma retrocedirani del in so popravljeni za spremembo kosmate prenosne premije, ki je korigirana za delež pozavarovateljev oziroma retrocesionarjev v prenosni premiji. Osnova za pripoznanje kosmatih zavarovalnih premij so fakturirane premije.

2.24 Prihodki od finančnih sredstev

Prihodki od finančnih sredstev so obrestni prihodki, dividende, spremembe poštene vrednosti, dobički od prodaje in drugi finančni prihodki. Obrestni prihodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen za finančna sredstva, razvrščena v skupino po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko so odobrene za izplačilo. Prihodki zaradi spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev se nanašajo na rezultate kasnejšega merjenja poštene vrednosti finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dobički od prodaje se nanašajo na odpravo pripoznanja finančnih sredstev, razen finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dobiček predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in njegovo prodajno vrednostjo.

V okviru prihodkov od finančnih sredstev so izkazani tudi čisti neiztrženi dobički življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Ti prihodki predstavljajo spremembo poštene vrednosti naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

2.25 Drugi zavarovalni prihodki

Drugi zavarovalni prihodki so prihodki od provizij (provizije pri upravljanju sredstev, pozavarovalne provizije, vstopne in izstopne provizije in drugo) in drugi prihodki od zavarovalnih poslov (prodaja zelenih kart, uslužnostno likvidirane škode, asistenčne storitve in drugo). Ti prihodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko je storitev opravljena oz. izdan račun.

2.26 Drugi prihodki

Drugi prihodki vključujejo prihodke od naložbenih nepremičnin, prihodke v zvezi z neopredmetenimi in opredmetenimi sredstvi ter druge prihodke, ki nastajajo pri poslovanju in se ne nanašajo neposredno na zavarovalne posle. Drugi prihodki so pripoznani v izkazu poslovnega izida, ko je izdan račun.

2.27 Odhodki za škode

Čisti odhodki za škode so obračunani kosmati zneski škod (odškodnine in cenilni stroški), zmanjšani za prihodke od uveljavljenih regresnih terjatev in pozavarovalni del ter popravljeni za spremembo kosmatih škodnih rezervacij, ki so korigirane za delež pozavarovateljev na teh rezervacijah. Cenilni stroški vsebujejo zunanje in notranje stroške ocenitve upravičenosti in zneskov odškodninskih zahtevkov za škodne primere s sodnimi stroški in stroški izvedencev vred, vsebujejo pa tudi stroške izterjave regresov.

Obračunani kosmati zneski škod se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko so škode likvidirane.

2.28 Drugi obratovalni stroški in stroški pridobivanja zavarovanj

Kosmati obratovalni stroški se v zavarovalnicah pripoznajo kot izvirni stroški po naravnih vrstah. V izkazu poslovnega izida so stroški razdeljeni po vlogi (funkcionalnosti). Cenilni stroški so sestavni del odhodkov za škode, stroški upravljanja sredstev so sestavni del odhodkov naložb, stroški pridobivanja zavarovanj in drugi obratovalni stroški pa so v izkazu ločeno prikazani. V razkritjih so prikazani celotni obratovalni stroški po naravnih vrstah in po vlogi (funkcionalnosti).

2.29 Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti

Odhodki od finančnih sredstev so obrestni odhodki, odhodki zaradi spremembe poštene vrednosti, izgube pri prodaji finančnih sredstev, odhodki iz oslabitev in drugi finančni odhodki.

Obrestni odhodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen za finančna sredstva, razvrščena v skupino po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Odhodki zaradi spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev se nanašajo na rezultate kasnejšega merjenja poštene vrednosti finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Izgube pri prodaji se nanašajo na odpravo pripoznanja finančnih sredstev, razen finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Izguba predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in njegovo prodajno vrednostjo.

V okviru odhodkov od finančnih sredstev so izkazane tudi čiste neiztržene izgube življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Ti odhodki predstavljajo spremembo poštene vrednosti naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

2.30 Drugi zavarovalni odhodki

Drugi zavarovalni odhodki obsegajo stroške vstopne, izstopne in upravljavske provizije, odhodke iz oslabitve terjatev, požarno takso, stroške za preventivno dejavnost in druge zavarovalne odhodke. Drugi zavarovalni odhodki so pripoznani v izkazu poslovnega izida, ko je storitev opravljena.

2.31 Drugi odhodki

Drugi odhodki vključujejo druge odhodke, ki se ne nanašajo neposredno na zavarovalne posle. Pripoznani so v izkazu poslovnega izida, ko je storitev opravljena.

2.32 Davki

Odhodek za davek obsega odmerjeni davek in odloženi davek. Odloženi davki se obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Učinki pripoznavanja terjatev ali obveznosti za odloženi davek so izkazani kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki je pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu.

Tekoči davek iz dohodka je v Republiki Sloveniji obračunan po stopnji 20 %, v drugih državah pa po veljavnih davčnih stopnjah, ki so predpisane z lokalno zakonodajo (prikazano v poglavju Splošno/Konsolidacija in Skupina Triglav).

Pri konsolidaciji se lahko pripoznajo začasne razlike, ki izvirajo iz razlik med uradnimi računovodskimi izkazi odvisne družbe in prilagojenimi izkazi za potrebe konsolidacije, in začasne razlike, ki izvirajo iz konsolidacijskih postopkov.

2.33 Uvedba novih in prenovljenih MSRP

V poslovnem letu je Skupina vpeljala vse nove in dopolnjene standarde ter pojasnila, ki sta jih izdala Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), katerih uporaba je obvezna za poročevalsko obdobje, ki se prične s 1.1.2011.

V nadaljevanju navajamo Standarde, interpretacije in spremembe v zvezi z izdanimi Standardi, katerih uporaba je obvezna od 1.1.2012 in jih Skupina ni predčasno uvedla:

  • Dopolnilo k MSRP 7: Razkritja – prenosi finančnih sredstev (v veljavi za letna obdobja od 1.7.2011)
    Dopolnilo zahteva, da družba razkrije informacije, ki uporabnikom njenih računovodskih izkazov omogočajo:
    • razumevanje odnosa med prenesenimi finančnimi sredstvi, za katera pripoznanje ni bilo v celoti odpravljeno, in povezanimi obveznostmi;
    • oceno narave nadaljnje udeležbe družbe v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, in z njo povezanih tveganj.

Dopolnilo opredeljuje »nadaljnjo udeležbo« za namene uporabe zahtev po razkritju.

Uporaba dopolnila pri Skupini poveča stopnjo razkritja v zvezi s finančnimi sredstvi, za katere je bilo pripoznanje delno ali v celoti odpravljeno.

 

 
 
 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.